Najini mostovi

Ko sem bila mlada bi se zlahka govorilo, da Špela rada da. Pa se ni... Čeprav sem bila dolga leta krvodajalka... Nikoli ni bilo lahko najti družbe za druženje na oddelku za transfuzijsko medicino. Veliko znancev/znank je reklo, da jih je strah igel ali pa, da svoje krvi enostavno niso pripravljeni darovati tistim, ki bi jo morebiti potrebovali. Dandanes so nastopili časi tovrstnih posameznikov! Nastopili so časi, kjer se mnogi izmed njih ponosno soočajo s svojim strahom (sicer ničesar ne darujejo, se pa cepijo) in se hkrati z vso svojo arogantnostjo povzpenjajo med častne državljane, tako da necepljene, ki so lahko z vsem razlogom skeptični, ožigosajo za nekaj moralno manjvrednega- za egoiste. Cepljene (sebe) pa doživljajo kot nov simbol solidarnosti, bratstva in požrtvovalnosti v družbi. Njihove parole mi zvenijo tako... znano.... tako... maoistično. Cepi se celotna družba. Ne s cepivi, temveč na pol, kar je osnova za dihotomijo, ki že stoletja na naših in tujih tleh omogoča boje in mesarska klanja. Do klanj ne prihaja zaradi različnih mnenj temveč zaradi potrebe po tem, da se s prevladujočim (ali želje po prevladujočem) "prav" posiljuje druge. Mao Zedong je bil zaslužen za to, da se je tradicionalna kitajska medicina ohranila v podobi, kot jo poznamo danes. Dobila je znanstveno preobleko in izgubila pridih spirita. Veliko let sem ji bila predana. Prevajalka kitajskih zdravnikov sem postala z enim samim razlogom; da bi se lahko od njih čimveč naučila, saj mi alopatska medicina ni nikoli prinesla rešitev in odgovorov na moje zdravstvene probleme. Tudi TKM me je pustil na cedilu. Ko se mi je imunski sistem sesul na prafaktorje sem bila soočena z vsem pred čemer sem bežala in vsem kar me je begalo. Ko so pojenjale vse moje moči, sem se predala. Nisem umrla, četudi bi bil to v tistem času zame najlažji izhod. Predala sem se spiritu in začutila svojo pravo moč; svoje življenjsko poslanstvo. Še danes mi je težko reči, da sem spiritualni medij. Ni me niti toliko strah, kaj si bodo o meni mislili drugi. Predvsem me je strah teže in odgovornosti, ki jo prinaša ta oznaka. Ampak čutim, čutim da je čas, da se tudi jaz soočim s svojimi strahovi in obenem ostajam ponižna, saj je prav ta krepost seme poštenosti, skromnosti, potrpežljivosti, hvaležnosti, poslušnosti, spoštljivosti in strpnosti. Lastnosti, ki jih v teh narcističnih časih in časih, ki so pred nami še kako potrebujemo. Nasvet za vse tiste (vključno z mano), ki imamo afiniteto do Mat Kurje in si prizadevamo, da ne postane Slepa Kura je; namesto nasprotnega, se osredotočimo na iskanje komplementarnega. In še en nasvet, ki ga ponavljam vedno znova- PRISLUHNI SVOJEMU TELESU. Samo prek svojega telesa imamo priložnost zaceliti družinske travme in pri tem je pomembno zavedanje, da v globoko fragmentirano družbo nismo bili rojeni kar v tri krasne. Moč celjenja je v tebi in v tvojem odnosu do soljudi. Osnova človečnosti je odnos, ne naziv/mnenje/sodba. Osnova človečnosti je odnos posameznika do samega sebe, do hrane, do vode, do živali, do sočloveka in ....grajenja mostov.