Mokra

Noč sem preživela v bližini K4. Kaplje dežja niso padale v ocean, temveč v nesposredno bližino mojega telesa- streha je puščala.

V mislih sem odplavala k prijatelju, ki me je v Berlinu peljal k opicam. Roko na srce, mislim nanj in roko na vulvo, mislim na Heideggerja. Rekel je: "The dreadful has already happened." Moj nemški prijatelj ali sloviti nemški filozof? Na oba je močno vplival Foucault. Kaj pa name? Name močno vpliva vse, kar se mi zgodi in dogaja. Nate tudi, samo zavedaš se morda še ne, kako močno. Tvoj celični spomin je na delu 24/7 in ko se povezuješ z mano, se pogovarjam z njim.
 

Celični spomin povezuje telo z mislimi. Telo si zapomne marsikaj, nikoli ne laže. Stvari, ki so se nam zgodile pozabimo, a reakcije v telesu ostanejo. Ko v spiritualnih krogih mantramo om, velikokrat hrepenim po "oomph". Velikokrat manjka še kakšen veliki O, kakšen orgazem, ki ga je sposobna sprovesti debata, kot so tiste, ki jih imam z njim. Z njim, ki nima potrpljenja za kaj več. Z njim, ki je, kar se seksa tiče, zadovoljen z malo. To ne pomeni, da malo seksa. Seksa kot sem jaz nekoč, tako da spolnost ločuje od odgovornosti (plodnosti). Preveč jebivetrsko sem jo jemala, svojo plodnost, in preveč jebivetrsko sem si jemala moške kot je on, ki me privlači. 

Zadovoljèn je ampak ni zadovóljen. To je paradoks sodobnega moškega. Spolna energija mu odteka, pušča kot streha nad K4. Zakaj? Ker se nikoli ni naučil spoštljivo ravnati z njo. Ker se nikoli ni naučil vzpostaviti povezave med zemljo in nebom, med žensko in moško energijo v sebi. Ženske imamo srečo. Zaradi narave svoje oživčenosti znamo ločit med zadovoljena in zadovoljna. Zavedamo se, da zgolj biti zadovoljena mnogokrat ne vodi v zadovoljstvo. In zavedamo se, kako pomembno v življenju je zadovoljstvo. Do njega vodi intimnost. Intimnost ni spolni odnos temveč ODNOS. 

Dragi moški, kakšen odnos gojiš do mene? Me ignoriraš? Me stimuliraš? Me konzumiraš? Me konceptualiziraš? Ne hvala! 

Me spoznavaš? Me čutiš? Hvala lepa.