Nekoč sem mislila, da se moja spolna anatomija ne ujema z mojim spolnim poželenjem. Želela sem si, da bi postala moški. Namesto trga sem postala sinologinja. Obdržala sem svoj spol in tako prišla v stik s svojim resničnim življenjskim poslanstvom. Danes mu pravim Relational Fengshui (Relational 风水)。
Sinologinja v meni je ponosna saj je na berlinski klubski sceni zavladala Kitajska. Jackson Wang nas, zahodnjake, "šteka". Poje o zveri v sebi in se zaveda, da ta zver ni njegova narava, temveč produkt globalizma. V enem od svojih komadov nam res noro dobro zapleše v spektakularnem korzetu, ki duši njegovo manekensko postavo, kot odvisnost, ki ga spominja na kajenje. Gre za odvisnost od odnosa z žensko, katere telesa pravzaprav ne spoštuje. Odvisnost od odnosa z žensko, ki prav tako ne spoštuje njega. Skonzumirata se, da zadovoljita svojo površinsko potrebo. Po še ne hrepenita več. Hrepenita po več, a žal njuni telesi, psihi in odnos ne vzdržijo pritiska, ki se ob tem poraja. Raje kot, da bi se soočila z izzivom pred seboj bežita, hitita, producirata in konzumirata.
Ko sem živela na Kitajskem, sem kot cisspolna ženska rada poslušala zgodbe svojih stanovskih kolegov moškega spola, katerim je bilo na vsakem koraku omogočeno svobodno navezovanje spolnih stikov. Na vsakodnevni bazi so se poleg številnih kandidatk za poroko, iz oči v oči sprehajali še skozi kataložno ponudbo ernai 二奶, baopo 包婆, santing 三厅, dingdong 叮咚, falang mei 发廊妹, jienü 街女, xiagong peng 下工棚. Vse to so deklaracije različnih oblik prostitucije, ki je na voljo svetu, ki je sestradan spolnosti. Ta svet je moški in ta svet žensko izključuje. Če je ne bi, ne bi bil tako lačen. Ta svet je kljub prežrtosti sestradan. Zakaj? Ker nima časa za presnavljanje svojih izkušenj.
Če bi na stvari gledala površinsko, se mi po vsej verjetnosti ameriški dokumentarni film China´s Sexual Revolution, najbrž ne bi zdel tako za lase privlečen. A spolnost je veliko več kot zgolj vzvod za trženje blaga v kapitalistični družbi. Zavedam se tudi, da seksualna revolucija na Zahodu ni prinesla velikega odrešenja, temveč novo revolucijo sredi katere se nahajamo danes, ko imamo priložnost, da redefiniramo svoj monogamni odnos. Se bomo tega izziva lotili s stališča strojev ali s stališča svoje srčike, svojega bitja? Moški in ženske smo postali stroji že daleč nazaj, v 19.stoletju s porastom industrijske revolucije. Foucault je zelo nazorno opisal proces izgubljanja stika z našo naravo v svojem delu Zgodovina Seksualnosti. Svojo seksualnost raziskujem že odkar vem zase. Zablode mi niso jasne zaradi predsodkov, temveč zaradi izkušenj. Česar kralj (王) berlinske klubske scene še ne ve je, da je zver o kateri poje zgolj posledica navezovalnih in kolektivnih travm. Te ždijo v vseh, ki smo bili rojeni v postindustrijsko družbo. Na nas je, ali jih bomo zacelili ali podali naprej, naslednjim generacijam in ljudem, ki prihajajo v stik z nami. Ja, tudi seksualni.
Kako v partnerskem odnosu obdržati spolni naboj tudi ko minejo obdobje zaljubljenosti in začetna strast?O tem bom, v živo iz Berlina, predavala prihodnjo soboto ob 19.00 na skupinskem coaching call-u prek Zooma. Po tem sem 15 min na voljo za vprašanja. Klic bo trajal pribl. pol ure. Če se želiš pridružiti, mi pošlji mail na spela@relationalfengshui.com in pošljem ti link.
